opre

Pa daki-šib

Žutipe, sičaripe thaj vezeripe.
  

• A daki-šib si bari žor le šavorenge te žanen kon von si thaj khatar aven,  kadalesa von vi maj žurale hačaren-pen.
• A daki-šib si o fundamento te šaj sičol o šavoro angle ando trajo.
• O šavoro sičol peski dujto-šib thaj le kaver sičarimata maj feder (sigo).
• Kado si bari hasna le themeske ke but manuš žanen te vorbin majbut šiba.

 Si opra but rodimata khetane čidime ando NORDBAS, savo andesikavel če (važnoj) mištoj te sičolpe a daki-šib ande angla-šavorengi-škola thaj ande škola.

 Soj kodo daka-šibako-žutipe?
Kana kezdin e šavora e škola, sičarimasko-gindo trubul savoren kas si jekh kaver šib sar swedicka te delpe šajipe tebararel peski šib (daki-šib). Jekh daka-šibako sičaritori resel le šavoren varekačivar sako kurko. Voj vaj vov aven anda sa-jekh kulturno than sar le šavora. Khate khelenpe, gilaben, rajzolin/cirtazin, khelen, šingren thaj lepin thaj ginaven paramiči pe šavorgi (šib) daki-šib. (modersmalslararen) O daka-šibako-sičaritori šaj vi te vezetil khelimata thaj gilabimata pe intrego šavorengo-khetanipe thaj kade boldel perdal e kultura, thaj jokhvarsa žuraren le šavoren kasa keren buči, te žanen majfeder khatar aven(identiteto, žanglipe pa peste). Te šaj sičon penga daki-šib aba anglaškola, avrisikažilas ke majferder žanen te inkrenpe ande škola. Kado si jekh podo maškar le šib_x_ anglaškola thaj le šib khere (gajžikanišib_x_ pe anglašavorengiškola).

 So si daka-šibako-sičaripe?
Dakošibako-sičaripe si korko peske ande ciniškola thaj pe bariškola. O gindo si le šavorenge te len hasna pe školaki buči thaj jokhvarsa te bararen pengi doješibengi (identiteto) žanglipe thaj šajipe (kompetenso). E buči kade trubul te kerelpe te šaj sako jekh šavoro te hačarel ke barol thaj korko vov/voj te hačarel ke maj žuraloj. Pe dakošibako-sičaripe si vikhote zakonura/paragrafura so šaj ginaven majbut paj kodo tela (baroanav, thuloiskiripe) inkerimaskolil (vezerickolil). Kodola sičaritora save sičaren pe daki-šib aven majbutivar khatar sajekh kulturathan sar le šavora. Daka-šibako-sičaritora musaj te zanen mišto le swedicko šib thaj vi paj o Swedicko them (trajo, khetanimasko than).

 Kas šaj avel žutipe, sičaripe thaj sičarimasko-verzeripe pe peski šib?
Sako jekh sičajitori (školari, školatori) savo vorbil jekh kaver šib sar swedicka khere šaj avel len sičaripe pe peski daki-šib. Pe maj cine šiba (minoriteti) si vi kodo ke naj musaj von te vorbin khere penga daki-šib, von šaj sičon penga daki-šib bikodolesko. Megvi mošthovni šavora, save žangjolpe sostar či vorbin penga daki-šib khere sako žes, si len čačipe pe žutipe thaj sičaripe pe penga daki-šib.

 Save si e cine-šiba pe intregothem?
E intregone-themeske cine-šiba si samiska, mean kieli thaj romanes, kadalen si baro čačipe ande them. Cinešibange inkeripe žurajlas kana sas te avel jekhipe pala EU (evropako khetanipe) zakono 2001 berš. Ginav majbut paj cinešiba (minoritetssprak) ande škola thaj paj avrirodipe (forskning) pe Uppsala Univeritet.

 Pačake-rodimaske šavora
Jekh nevo zakono (2001:976) pe pačake-rodimaske šavora thaj šavora saven dine pača pe vrama žal khatar o 1 januari 2002 berš. Pe komunengo vasi, ande kodola forura kaj trajin le šavora te keren škola le šavorenge maj sigo sar jekh šon. Te den le šavoren than pe šavorengo-kher (šavorengo-samalinipe, angla-škola), školi thaj šavorengo than kaj šaj khelenpe, pe sajekh sar vi le rakloren kas si čačipe ande Swedo.

Sar mangelpe than peske šavoreske?
Dejdad trubul te boldenpe karing e škola vaj pe komuna te pušen paj šibako-žutipe vaj sičaripe.
Pala dejdad ašol te kamen von te mangen šibako-žutipe thaj šibako-sičaripe, či ašol pala le bučara pe školi thaj pe šavorego-kher (šavorengo-inkeripe, šavorengo-samalinipe). Šavorengo-samalinipe thaj škola trubul te phenen le dejdadeske kana von šaj mangen thaj sar te keren. Šibako-žutipe thaj šibako-sičaripe si kaskekamel thaj  (bipočinimake) či kerel le dejdadeske khanči.

Kon inkrel (pe kasko vasi) pe žutipe, sičaripe thaj sičarimaskovežeripe?
A komuna si o baro musajipe pe šavorengo-samalinipe thaj pe škola. A komuna si baro slobodipe sar te inkren thaj sar te keren te avel pala kodola (riktlinjer) so o them šutas tele. Jekha komunake si musaj te šhol khetane šibako-sičaripe , te si ande komuna jekh čapto (grupa) pe maj čera panč sičajitora thaj te šaj avel laše sičaritora. Šibako-sičaripe šaj šolpe khetanes paj majbut školi te šaj kerenpe dosta baro čapato.

 Getope ande cini-škola:
Pala Školakožakono si le komuni došale te šinaven šibako-sičaripe. O sičaripe šaj avel pe majbut (satt) de sakone sičaritoreske perelavri duj vaj trin časura šibako-stijaripe ande kurko.

 1. Šibako-sičaripe sar šibako-alosaripe. (berš 6-9)
Sarso te sičol jekh streino šib šaj sičol o sičaritori peski šib. Atunči a šibako-sičaripe ande žal ande kodola školake časura so si ande (schemat). 
E časura hulavenpe majbutivar maškar e šovto thaj injato školakoberš. Savo šibako-alojipe avla pe škola ašol pala (rekori) majbaropeškola thaj šasol vi pala le majbut sičajitora kaj mangen jekh šib khetanes.

 2. Šibako-sičaripe sar sičaritoresko alope (berš 1-9)
Tela intrego ciniškola musaj a školake te šinavel varesosko sičaripe so o sičajitori kamel korko te sičol. Ande sičajitoresko alojipe šaj žan ande maj žurales te sičon jekh vaj majbut sičarimata so si ande škola.

Kodola save kamen šaj alon šibako-sičaripe sar sičarimaskoalojipe. Pala školakomajbaro (rektori) ašol šaj vaj naštik alon sičarimaskoalojipe, ke palakodo ašol kači žene alon šibako-sičaripe.

 3. Šibako-sičaripe sar školako alojipe (berš 1-9)
Ande časosko-gindo(plano) si vi varkači časura so šaj hasnalinpe pe šibako-sičaripe sar školako alojipe. Kadala časura šaj hasnalinpe pe sičaripe ande jekh vaj majbut sičarimaskoalojipe, te delpe a škola jekh specialno muj (forma). šaj malažol te avel šibako-sičaripe ande školako alojipe.

4. Šibako-sičaripe avral anda časoskogindo
E šib šaj sičolpe vi opral paj školaki vrama. Kodo si ke o sičajitori lel varekači majbut časura sako kurko te sičol peski šib. Kači časura avla, ašol pala sako komuna. Majbutivar duj sičarimaskečasura si pe jekh čapato sako kurko.

 Organizacija ande  huladi-škola.
Sičara (elever) save žan ande (sarskola,huladi-škola) šaj avel vi len šibako-sičaripe thaj sičarimaskosikajipe. E šib šaj sičolpe pe sičaresko alojipe vaj pe vrama pala školako časo. Pe (sarskola) si specijalno sičarimaskogindo pe šibako-sičaripe. O sičaripe si anuči majbutivar sakone sičareske korko peske. 

Organizacija pe bariškola.
Kana le terne kezdin e bareškoli šaj sičon von majdur te vorbin pengi šib. E šib šaj sičolpe ande školakečasura sar korko alojipe, šibako-alojipe (neve šiba) vaj sar majbut časura opral paj školake časura. E bareškoli inkren sakhetane 250 poengora. Zavisil pala sičareske lila thaj so sar šaj del e komuni majbut drom sar te sičolpe pengi šib ande bariškola.

Dragan