opre

Žutipe thaj Samalinipe

O Skolverket si le lešitora pe šavorengo samalinipe thaj pe školi.
Sar žal le Skolverketicko lešimaski buči? Šaj boldelpe o manuš kaj o Skolverket pušimatenca thaj kana kames te des opre? Šhaj sako jekh te kerel kado? Ginav majbuth pe Skolverketcki kherutni patrin sar šaj tu te keres.

Rode vi maškar Skoverketeske tele šute vorbi pe lešimaskebuča.

Skolutvecklingen, Školakoavriputeripe
Skolverketcko buči si vi te žutin te pe intrego them te šaj resen e šavorengosamalinipe thaj školi ži pe agor.Te šaj lelpe žanglipe paj kerimata thaj te šaj žutin kerel o Skolverket buči vižik, sokerdaspe, lišaripe, avrirodipe thaj lešipe.
Ginav majbuth paj Skolverketćke sogodicka buča.

Skolverketćko kerimaskogindo pe jekh sakulturimatsko dikhipe
Kerimaskogindo trubul te dikhelpe sar khetanimasko sumburo pe Šavorengosamalinipe thaj pe školi ande pušimata paj sičaripe pe šavora kaj avileandothem, našade thaj pe šhibake thaj etnicni minoriteti. Kerimaskogindo si vi pe strancongeprotivnikora thaj pe rasismo thaj vi pe žutipe te lišarelpe o dikhipe pe sakulturimasko sičaripe.
Ginav majbuth paj kerimaskogindo khatar o Skolverket.

Anda kaver them avile šavora thaj našadešavora ande šavorengosamalinipe thaj ande škola
Karing 12% anda sa e šavora ande Svedo si len dejdad so avile vaj si ande kaver them sar o Svedo, kodola šavora vorbin jekh kaver šhib sar svedicka kana von pende kherej. Andakaverthem (themara, avrutnethemeske) avile thaj našade šavora si len čačipe sar vi lenge amalen save vorbin svedicka khere, te sičon sakade sar vi e kaveren. Si len vi čačipe pé žutipe ande e anglaškola (šavorengo kher) thaj pé dakošhibakosičaripe ande cini thaj ande barengi škola (gimnazija). Ginav majbuth paj so šajipe le avrunethemarenge šavorenge thaj našadenge pe Skolverketski sikajimaskipatrin.

Vižik-dikhipe thaj avri-dikhipe :
Te šaj avel e buča majferder le šavorenge, sičaritorenge, sičarenge thaj dejdadeske ande šavorengosamalinipe thaj pe škola mindik majferder (te žal e buči angle) trubul mindik vižik te lelpe sama so malažol kodola bučasa. So nakhelpe ande trajo kodo čidelpe khetane thaj kodo si fundamento pe telešute gindora angle ande vrama. Ginav majbuth pa vižikdikhipe thaj avrirodipe (avridikhipe) pe Skolverketcki sikajimaskipatrin. Sakojekh škola thaj komuni trubun sako berš iskirimasa te phenen, jekh kacavo kvaliticnoandesikajipe, pa sar von žangle te inkren ande penge školengegindora thaj po thaneske bučakegindora.

Statestika - dakišhib ande cifri (ahor)
Sako ochtoto šavoro vaj terno so si ande anglaškola (šavorengoinkeripe, šavorengosamalinipe), škola thaj gimnazija (barengiškola) vorbin jekh kaver šhib khere sar sar ande svedicka khera. Kado si paj majbuth sar 200.000 duješhibange terne svedora! Anda kadala feri dopaš si hamisle ande dakošhibakosičaripe thaj feri jekh anda efta šavora ande šavorengosamalinipe lel dakašhibakožutipe. Ginav majbuth paj e statistika pé dakašhibakožutipe thaj dakošhibakosičaripe.

Khetanimaski-buči maškar šavorengo-samalinipe, škola thaj kheripe.

Khetanimaskibuči si o majlašo drom - šajke feri kodo jekh drom!
Tanitovora (sičaritora), šavora thaj dejdada trubun te roden jekh puterdi vorba pe khetanimaski-buči thaj po plano (gindoangle).Sa e šavora si len čačipe te avelén žutipe so trubul len te resen khote kaj trubul (agor).

O trajoande sikadas ke kana e majphure keren jekh khetanimaskibuči barol e šavorengo sičaripe thaj pe lašo cocijalno trajo puderžol avri. Dejdad save či žanen te vorbin mišto svedicka trubun te len tolmačes ande šavorenge sičarimaskivorba le šavorenge tanitovonca (žutora). Jekh tolmači trubul te avel biparčako. Šavora naj mišto te tolmačin ke opra pari buči šon pe len. Ginav majbuth po temaplatsen pe sičarimaskivorba.

Sičaripe ande svedicka sar dujto šhib
E kombinacija anda dakošhibakosčaripe thaj sičaripe ande svedicka sar dujto šhib si jekh bari žor te šaj vazdelpe e šavorengi sogodicka šhiba, O gindo si e sičarimasa ande svedicka pe dujtošhib te resen e sičara te vorbin sakade mišto sar vi e svedora kaj vorbin pengi svedicko šhib khere. E sičara len sajekh drom sar duješhibange te trajin thaj te inkrenpe ande svedicko them. La šhibasa inkrelpe e buči thaj o khetanipe kaverenca. Khatar e šhib dičolpe o žanglipe thaj vi sar te žal o manuš angle. Ginav majbuth sičarimaskogindora pe svedicka sar dujtošhib.

Dragan